Socializacija je privajanje psa na različne življenjske okoliščine ter oblikovanje želenih pasjih odzivov na družbeno okolje, s katerim je kuža v stiku. Kuža gre skozi predvidena, natančno določena in časovno omejena razvojna obdobja. Izkušnje, ki si jih v teh obdobjih pridobi, pustijo trajne posledice na njegovem umskem in socialnem razvoju ter pomembno vplivajo na osebnost in na odnos do vsega, kar ga obdaja. Obdobja je etologija poimenovala kot senzibilna razvojna obdobja.

Kje se pomanjkljiva socializacija najbolj pozna?
V neprimernem odzivu (strah ali agresija) psa na zvoke (predvsem hrup npr. avtomobilov, motorjev, pušk) in neprimernem reagiranju (grožnja, beg, skakanje) pri stiku z ljudmi (zato je potrebno psa privaditi na ženske-moške, otroke-mladostnike-starostnike-invalide-ljudi s psihičnimi motnjami, uniformirane ljudi: policija, veterinarji). Psa je nujno naučiti primernega 'pozdravljanja'. Psa moramo seznaniti z različnimi okolji (mestno okolje z množico ljudi, avtomobilov, avtobusov; vaško okolje kjer srečujemo pse čuvaje, kjer ni pločnikov; gozdovi; travniki), navaditi gibanja in vedenja v notranjih prostorih (bivalni – hiša, stanovanje; trgovine; gostišča; bolnišnice) ter na različne živalske vrste s katerimi lahko pride v stik (muce, kokoši, konji, ovce...). Nikakor ne smemo zanemariti izjemnega pomena, ki ga ima primerna socializacija psa z ostalimi psi.

Socializacijo razdelimo na PRIMARNO in SEKUNDARNO!

Pred primarno socializacijo se odvijeta dve senzibilni obdobji.
1. Obdobje pred samim rojstvom za katero je značilno, da stabilne in sposobne mladičke poležejo psičke, ki imajo pristen odnos s svojim človekom, bivajo v mirnem in harmoničnem okolju. Mladički se že pred rojstvom odzivajo na človeške dotike, božanje.
2. Obdobje novorojencev do 14. dne je čas, ko mladički razvijajo čutilne, gibalne, učne sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kot odrasli osebki. Mladički potrebujejo mirno okolje in stalno prisotnost matere.

Kdaj se socializacija začne?
Navadno v tretjem tednu življenja in je izjemno intenzivna do štirinajstega tudi šestnajstega tedna. Socializacija doseže vrh med šestim in osmim tednom, nato začne počasi usihati.Stvari, ki se jih v tem času nauči so trajne, pes za vse življenje ohrani vtise zgodnjega otroštva, zato morajo biti izkušnje s svetom prijetne, saj vplivajo na poznejše socialno življenje.

Katera so obdobja primarne socializacije?

1) PREHODNO OBDOBJE (TRETJI TEDEN)
Psički spregledajo, začnejo zaznavati zvoke, rastejo jim mlečni zobje, sami izločajo blato in urin, več se gibljejo, mahajo z repki, kažejo zanimanje za sorojence. V leglo se začnejo dodajati predmeti (igračke), mladičke se seznanja z različnimi podlagami in novimi okolji.

2) OBDOBJE PRIDOBIVANJA ZAVESTI O PRIVRŽENOSTI (ČETRTI TEDEN)
Psički morajo začeti s spoznavanjem različnih tihih in pozneje glasnejših zvokov, gibljivih predmetov in tresljajev. V tem obdobju sprejemajo številne vtise. Prepoznavati začnejo vrstnike in druga bitja zlasti ljudi. Če so psi v tem obdobju ločeni od ljudi in ostalih psov imajo zaradi pomanjkljivih družabnih spretnosti v odnosih z njimi kasneje težave. Psički začnejo lajati, vadijo različne socialne vloge in izrazna sporočila v bojnih igrah. Mati jih uči discipline, svarilnih in miritvenih signalov, izrazov dominantnosti in podrejanja. Oblikovati se začne krdelna hierarhija. Psički potrebujejo stabilno okolje.

3) OBDOBJE POISTOVETENJA Z LASTNO VRSTO (PETI TEDEN)
Vzreditelj mora z vsakim mladičem preživeti nekaj časa na samem. Pri tem ga opazuje in mu predstavlja vedno nove predmete. Psički začnejo kazati osebnostne razlike. Uvajamo glasnejše zvoke in okoliščine, ki spodbujajo reševanje problemov.

Katera so obdobja sekundarne socializacije

1) OBDOBJE ZVEDAVOSTI (PETI DO SEDMI TEDEN)
Psički ne poznajo strahu (raziskave so pokazale, da psički do sedmega tedna nimajo spomina za bolečino). V tem času je pri mladičkih dobro opraviti cepljenje, začeti z negovanjem, kopanjem, sprehodi. Učijo se uravnavati moč ugriza. Lahko se postavi objektivna ocena temperamenta in značaja s pomočjo testov s katerimi ocenjujemo nagone, vztrajnost, koncentracijo, odzivnost na hrano, reakcijo na motnje, moč osebnosti, hitrost okrevanja po stresu, pripravljenost sodelovati s človekom, pripravljenost odpuščati.

2) OBDOBJE IZPOPOLNJEVANJA VEDENJA (SEDMI DO DEVETI TEDEN)
Za mladiča in skrbnika je najbolje, da mladič zapusti leglo v sedmem tednu. Skrbnik mora poskrbeti za vzdrževanje rednih socialnih stikov z vrstniki in kužku omogočiti pridobivanje drugih pozitivnih izkušenj. To je čas, ko si mladič izbira prostor za opravljanje potrebe (zato je učenje sobne čistoče veliko lažje). Učenje poteka hitro in intenzivno, vendar je kuža na učenje osredotočen samo kratek čas. Nujno je postaviti pravila, ki veljajo v novem domu.

3) OBDOBJE VTISNJENJA STRAHU (OSMI DO ENAJSTI TEDEN)
Česar se v tem času prestraši, se lahko še zelo dolgo boji. Strah pred to stvarjo, okoliščino lahko ostane tudi za vselej.

4) OBDOBJE DOŽIVLJANJA OKOLJA (DEVETI DO DVANAJSTI TEDEN)
Psičku naj bi zagotovili človeško in pasjo družbo v razumnem razmerju. Kuža se močno naveže na tistega s katerim živi. Če nima stikov s psi se bo močno navezal na človeka, kar pozneje slabo vpliva na odnose z drugimi psi. Če kuža živi pretežno v pasji družbi mu postane družba vrstnikov pomembnejša kot pozornost ljudi. Takšno socialno vedenje težko spremenimo. Pri takšnih mladičih pozneje pogosteje opazimo težave kot so pretirano lajanje, ločitvena tesnoba in pretirano razburjenje.

5) OBDOBJE PRVEGA DOKAZOVANJA ODRASLOSTI (TRINAJSTI DO ŠESTNAJSTI TEDEN)
Izbruhi uporništva. Nujno je spoznati razliko med igro in resnim delom.

6) OBDOBJE ŽELJE PO BEŽANJU (ČETRTI DO OSMI MESEC)
Uporaba vrvi ali raztegljivega povodca je nujna. Kuža je za svoje prihajanje vedno nagrajen. Veliko pozornosti namenimo odpoklicu in navezi na vodnika.

7) PUBERTETA (PETI DO DVANAJSTI MESEC)
Na kužka močno vplivajo hormoni, kar posledično vpliva na čustveno ravnovesje psa. Psi spolno dozorevajo. Izzivanje skrbnikove avtoritete.

8) DRUGO OBDOBJE POJAVA STRAHU (PETI DO ŠTIRINAJSTI MESEC)
Pri pojavu strahu skrbnik ne sme sočustvovati s psom.

9) ODRASLOST (OD PRVEGA DO ČETRTEGA LETA)
Psi umsko in telesno dozorijo različno, odvisno od njihove telesne velikosti.

Podrobneje o razvojnih obdobjih Senzibilna razvojna obdobja


Zakaj morajo biti skrbniki psov seznanjeni z obdobji socializacije?
Preko poznavanja senzibilnih obdobij skrbniki uvidimo kako pomemben je temeljit razmislek o izboru vzreditelja. Primarna in del sekundarne socializacije poteka na domu vzreditelja. Vzreditelj je tisti, ki neguje psičko/mamico našega kužka, preko njega kuža dobiva prve pomembne in dolgoročne vtise o ljudeh. Kadar izberemo vestnega vzreditelja, ki sledi spoznanjem o tem, kaj določeno obdobje socializacije prinaša bomo začeli skupno življenje z radovednim, pogumnim mladim psičkom. Vzreditelj nam bo pomagal izbrati psa, ki nam karakterno najbolj ustreza, saj jih ima v leglu priložnost opazovati, spoznavati njihove individualne značilnosti. Vedel bo kdaj je najprimernejši čas za cepljenje (šesti teden saj še ni spomina bolečine) in odhod v nov dom (sedmi teden), učenje sobne čistoče (sedmi/osmi teden).

Ko kuža pride v nov dom se socializacija nadaljuje. Če kot skrbniki poznamo obdobja socializacije bomo svoje vedenje optimalno izkoristili. Že pred prihodom psa moramo biti odločeni katera vedenja mu bomo dovolili in katera so prepovedana – meje in doslednost pri uveljavljanju mej. Psa najbolj zmede nedoslednost skrbnika. Nedoslednost ima za rezultat negotovega psa. Kuža nikoli ne ve kakšna reakcija sledi njegovemu vedenju. Pes je frustriran.

Pri socializaciji je najbolje ubrati srednjo pot ali postopno seznanjanje psa z okoljem in našimi pričakovanji. Nikoli ne prehitevamo in psa ne silimo v okoliščine, ki so mu neprijetne, če to ni nujno (vožnja z avtomobilom, sprejemanje bivalnega prostora [kletka, boks, košara], hranjenje, drugi hišni ljubljenci, itn). Česar koli se pri psu lotimo moramo biti potrpežljivi, sistematični (vedno od lažjega k težjemu) in dosledni. Nikoli ne smemo pozabiti, da psi ne posplošujejo (skočiti v avto na domačem dvorišču je ena vaja in skok v avto na vadišču je nova vaja) in da šele z veliko ponovitvami vaje v različnih okoliščinah pride do miselnega preskoka tj posplošitve!

Socializacija žal ni trajna! Potrebno jo je obnavljati in dopolnjevati vse pasje življenje. Lahko bi se reklo, da je socializacija psa delo, ki se nikoli ne konča! Zato nas psi vedno znova navdušujejo in presenečajo.