Labradorji so potomci lovskih psov, ki so jih pripeljali iz Novofundlandije v začetku 19. stoletja v Anglijo. Angleški Kennel Club jih je priznal leta 1903. Imenovali so jih tudi St. John's Dog ali mali novofundlanski pes. Po nekaterih teorijah imajo v sebi kri novofundlandskih psov in bloodhundov. V matični domovini so pobirali ribičem ribe, ki so padale s trnkov in pomagali vleči mreže. Prav tako so pobirali ustreljene ptiče iz morja, ki so jih postrelili po obalnem skalovju. Že takrat so jih označili za »deloholike«, ki so dan preživeli v ribolovu, zvečer pa se igrali z otroki. Njihovo prizadevnost prikazuje anekdota, da je z ladje, ki je plula iz Anglije v Ameriko, skočil labradorec za čepico nekega mornarja v morje. Dolgo časa so potrebovali, da so ga zvlekli nazaj na ladjo in ga potem spravljali k sebi z žganjem. Psu so dali ime Brandy. Pred približno tremi leti je padel z jahte nekega Angleža labradorec v morje v Bristolskem zalivu. Priplaval je do najbližje obale, oddaljene približno štiri ure vožnje z ladjo, »ne da bi se mu napor kaj poznal«. Ti dve anekdoti, ki sta se pojavili v zapisih in tisku, a je med obema več stoletij, pove le to, da se ta pes ni spremenil in da mora to oblico njegove energije vsak skrbnik vzeti v zakup, ko nabavi labradorca.

Kaj moramo vedeti, da zadostimo njegovim potrebam:

• Njihova želja po prenašanju je zelo velika in mora biti potešena.
• Morajo biti zaposleni fizično in psihično.
• Kot deloholiki se ne zavedajo, da se lahko pregrejejo pri velikih fizičnih naporih. Psi so narejeni za kratke proge, ki jim sledijo postanki, in niso telesno primerni za teko ob kolesu ali jogging. Pod kožo imajo centimeter ali dva maščobe, ki naj bi jim pomagala preživeti v mrzli vodi in se zelo hitro pregrejejo v vročem vremenu.
• Radi nekaj iščejo, so radovedni psi.
• So stalno lačni, zato moramo paziti na prehrano, a jih ne stradati.
• Radi so v družbi in sodelujejo s človekom, zato so odlični za vsako vajo poslušnosti, le pri skakanju je potrebno paziti, da ne preskakuje večjih višin.
• Psi dobre vzreje so izredno tolerantni do ljudi vseh kategorij in do druženja z drugimi psi.

Kaj lahko storimo, da zadostimo njihovim potrebam?

Skoraj ni dejavnosti, ki jo ta pasma ne bi bila sposobna opravljati in to z največjo vnemo in veseljem. Skrbniki teh psov lahko izbirajo med vajami poslušnosti, sledjo, reševanjem izpod plazov, iskanjem izgubljenih ljudi, človekoljubnih organizacijah itd.

Vir: Šolanje in nagoni pri psu, Metoda Mikuž Bračkovič