NARAVA
Labradorec se je izkazal kot odličen lovski pes. Iz skromnega ribiškega psa je tekom let postal simbol prefinjenosti in natančnosti. Vsi lovski psi prinašajo, vendar so retriverji tisti, ki si zapomnijo vrstni red padanja ptic in jih prinesejo po vrsti. Ima izredno dober nos in mehak prijem (divjad prinese nepoškodovano). Največja motivacija za delo pa mu ni lovski nagon, pač pa želja ustreči svojemu lastniku. Svoje življenje prepušča rokam svojega lastnika.

KARAKTERISTIKE
Specifičnost pasme je karakterističen vidrin rep, ki služi kot krmilo, dvojna plast dlake, edinstvena želja po plavanju in prinašanju ter izreden temperament. Zaradi svojih izrednih lastnosti je labradorec najbolj priljubljena pasma za vodnika slepih in pomočnika gluhim ter invalidnim ljudem.

POTREBE
Potrebujejo redno fizično aktivnost, da ostanejo v dobri formi. Ne potrebujejo veliko prostora, zato bodo povsem zadovoljni z življenjem v stanovanjem in rednimi sprehodi. Najbolj se bodo razveselili prostega tekanja, igranja z žogo in plavanja.

UPORABA
Pokazal se je tudi kot izreden terapevtski pes, vodič slepih, reševalec. V policiji ga uporabljajo za odkrivanje mamil in eksploziva.

ZDRAVJE
Labradorci so tako kot večina velikih pasem nagnjeni k displaziji kolkov in komolcev. Pse z okvarjenimi kolki ali komolci se izloča iz vzreje. Lahko se pojavijo rakava obolenja, obolenja živčevja, srca in ožilja, obolenja oči (retinalna atropatija in retinalna displazija). Osteohondroza (obolenje sklepov) se najpogosteje pojavlja v obdobju intenzivne rasti (med 4-8 mesecem), dejavniki tveganja pa so še: hormonska neuravnoteženost, hrana, hitra rast in preforsiranje. Redkeje se pojavljajo še gluhota, epilepsija... Možne so tudi kožne alergije in infekcije ušes.

NEGA
Labradorci so v primerjavi z drugimi pasmami dokaj nezahtevni: zaradi kratke dlake potrebujejo malo nege. Imajo dvoslojni kožuh, ki sestoji iz mehke podlanke in trše gornje dlake. Takšna struktura dlake zadržuje telesno toploto, zato labradorci brez težav plavajo v zelo mrzli vodi. Intenzivno menjajo dlako 2-krat letno, izjema so rumeni labradorci, ki menjajo dlako skozi vse leto. Potrebno je redno krtačenje, najmanj 1-krat tedensko, da se odstrani odmrla podlanka, dlaka pa je tudi bolj sijoča in čista. Kopanje naj bo redko, saj šampon uniči zaščitno maščobno plast kože in dlake. Kopanje s šamponom je priporočljivo le, če ima pes neprijeten vonj. Prah in blato lahko speremo samo z vodo, pomaga pa tudi krtačenje suhega psa (posušena umazanija z lahkoto odpade stran). Občasno je potebno tudi krajšanje krempljev. Potrebno je odpravljanje notranjih in zunanjih zajedalcev, še posebej bolh, saj imajo nekateri labradorci alergijsko reakcijo na pik bolh. Redno čistimo zobe, da preprečimo nastajanje zobnega kamna. Zaradi pogostega plavanja in visečih uhljev se večkrat pojavlja vnetje ušes, zato je potrebno redno čiščenje ušes.

NEGATIVNE LASTNOSTI
• Puščanje dlake, saj imajo gosto dlako, ki se redno obnavlja. Če je pes v stanovanju, bo potrebno redno sesanje.
• Intoleranca na toploto. Labradorci lažje prenašajo ledeno mrzle razmere kot vročino, zato je poleti potrebna previdnost, da se ne pregrejejo. Vedno naj imajo na razpolago svežo vodo, sprehode pa omejimo na zgodnje jutranje in pozne večerne ure.
• Požrešnost izvira še iz časov, ko so labradorci plavali v ledeno mrzlem morju. Zaradi kratke dlake je za ohranjanje toplote skrbela plast podkožnega maščevja. Treba je paziti, da na sprehodih ne pobira »smeti«, saj se lahko na ta način tudi zastrupi, ter da se pazi na primerno odmerjanje hrane, sicer hitro postane predebel.
Popularnost pasme pa ima tudi slabe posledice, in sicer hiperprodukcijo, psi z netipičnim karakterjem, genetsko podedovane bolezni...

KARAKTER
Izredna dobrotljivost, živahnost, inteligenca in privrženost so ga naredili za idealnega družinskega psa. To je pes, ki zna oprostiti, ni agresiven ali strahopeten, je družaben in vedno pripravljen na igro. Je simpatičnega izgleda, miren z uravnoteženim karakterjem, poslušen in prilagodljiv. Je predan sopotnik z veliko željo ugoditi človeku. Je stabilen, zato ga tudi neobičajne stvari, pojavi ali dogajanja ne vržejo iz tira. Če je dobro socializiran, bo takšen ostal tudi celo življenje. Doma se umiri in lahko daje videz lenobnosti, vendar kakor hitro odide na sprehod, pokaže svojo energičnost. Značilnost pasme je tudi skoraj neprestano mahanje z repom.

AKTIVNOST
Labradorci so zelo živahni in energični psi, zato potrebujejo vsakodnevne aktivne sprehode in aktivnega lastnika. Najsrečnejši so ob človeku in kadar jih vključimo v vsakodnevne aktivnosti. Dolgočasje in osamljenost lahko povzročita vedenjske probleme.

BIVANJE
Tako kot ostali prinašalci tudi labradorec ljubi družbo in bo zelo žalosten, če ga boste izolirali od družine. Veliko bolj bo zadovoljen z življenjem v stanovanju kot pa sam zaprt v pesjaku. Je robusten in odporen, zato ga ne motita ne sneg ne mraz.

SAMOTA
Labradorec je ljubezniv pes, navezan na človeka. Ne mara samote in težko prenaša celodnevno odsotnost človeka. Če je prepuščen samemu sebi, zna biti tudi neprijeten. Če se z njim ne ukvarjamo, bo neposlušen in bo svojo energijo potrošil na drugačen način, lahko s potepanjem, grizenjem, lajanjem, kopanjem lukenj. Tako kot potrebuje hrano in vodo, potrebujejo tudi ljubezen in ukvarjanje z njim.

OTROCI
Je zelo strpen do otrok in zato odličen družinski pes. Odlično se razume z otroki, vseeno pa ni pametno pustiti, da se igrajo sami. Labradorec sicer ne bo nikogar namensko poškodoval, ampak nesreče so vedno možne. Tako je potrebno naučiti otroka, kako se ravna s psom, in seveda psa, kako se obnaša do otrok in ostalih članov. Čisto lahko se zgodi, da bo manjšega otroka v navalu veselja s svojim energičnim mahanjem z repom nehote podrl na tla.

ČUVANJE
Ni čuvaj, saj se razveseli vsakega človeka. Velikokrat pa opozarja z laježem, kar je včasih tudi dovolj, da se nepridiprav ustraši.

PRINAŠANJE
Po naravi je prinašalec in že kot mladiček bo neprestano prenašal v gobčku igrače in druge predmete, ki jih bo našel. Tako je čisto običajno, da vas bo ob prihodu domov pričakal z vašim copatom (ali kakšno drugo stvarjo) v gobčku.

UČENJE
Je lahko učljiv pes, največ pa dosežemo s pozitivnim načinom vzgoje in nagrajevanjem. Psi se zelo hitro učijo, če so le dovolj motivirani. Za to pasmo se priporoča obisk pasje šole zaradi njhovega izredno živahnega karakterja. Dobro šolan in socializiran pes bo zelo nežen tako z otroki kot starejšimi osebami. Labradorci so aktivni psi, še posebej v dobi odraščanja. Psihično odrastejo pri treh letih, zato bodite pripravljeni na to, da imate po velikosti »odraslega psa«, po duši pa še mladiča z vso njegovo energijo. Normalno so mladiči razigrani in kar pokajo od energije. Potrebno je poudariti, da so labradorci, ki niso vzgojeni in s katerimi se ne dela, lahko velik problem svojim lastnikom, ki jih ne bodo mogli kontrolirati.

GRIZENJE IN LAJANJE
Labradorci so poznani po grizenju oz. žvečenju, zato pazite, da ne puščate na dosegu stvari, ki jih lahko uničijo. Prav tako se vaš pes lahko odpravi na potep, če mu je dolgčas in se premalo ukvarjate z njim. Podobno je z lajanjem. Lajajo v glavnem labradorci, ki so osamljeni in zdolgočaseni. Dolgotrajno lajanje ni značilno za pasmo. Ponavadi na kratko zalajajo, da bi vas na nekaj opozorili, ali da bi pritegnili pozornost nase, ko vas vabijo k igri.

VODA
Labradorci obožujejo vodo, zato jim moramo omogočiti, da veliko plavajo. Zanje je voda najobičajnejša stvar in ponavadi ne traja dolgo in kar sami zakorakajo vanjo. Ni pa potrebno biti razočaran, če je labradorec sprva malo sumničav in previden. Nikoli ga ne vrzite v vodo. Sam mora ugotoviti, da zna plavati, ne sme pa se ga prestrašiti in vse bo vredu. Najbojša šola je, če se igra z odraslim psom, ki je dober plavalec in mu enostavno sledi v vodo. Mesto, kjer želite da bi pes zaplaval, naj se postopoma spušča v vodo, da bo pes sam preiskal obalo in vodo. Postopoma bo sam zaplaval. Če se kopate skupaj s psom, pazite na njegove kremplje, s katerimi vas lahko močno opraska, ko se bo v vodi veselo družil z vami.

BUTT TUCKING
V trenutkih največje razigranosti začnejo labradorci noreti na poseben način, ki je v angleščini opisan z butt tucking. To izgleda tako, da pes razširi kolke, se z zadnjim delom spusti nizko proti tlom (spodvije zadnji del) in začne divjati kot da ga preganja lasten rep. Ponavadi z največjo hitrostjo drvi v krogih, zato je dokler traja njegova predstava potrebno paziti, da se pes ne poškoduje ali vas po možnosti zbije po tleh.