Živjo. Moje pravo ime je Nursyland Brava the Pipiheart. Jaz in moja pasja družinica smo pritačkali na svet 25.3.2005 kot darilo mamici Pipi za materinski dan. Med samimi črnuhci sem bila poleg enega bratca edina rumena psička v leglu. Že takoj sem pokazala svojo premoč in vzela ostale pesjančke pod kontrolo. Vlekla sem jih za repe in ušesa, zraven pa skakala od navdušenja. Nadomestna mama me je veliko crkljala in me naučila, da prave »babe« ležimo na hrbtu. To še danes z veseljem počnem, sploh če me kdo čoha po trebuhu.

Nekega sončnega popoldneva sta nas prišla pogledat Maja in Igor. Jaz sem se trudila, da bi ju očarala s svojimi vragolijami in uspelo mi je. Takrat sta se odločila, da bom njuna. Vzela sta me v naročje in odnesla v avto. S seboj sem dobila še paket briketov za prvo silo, majčko z vonjem po moji mamici, da je ne bi preveč pogrešala, in piskajočo kost, da mi ne bo dolgčas. In odšli smo na pot. Sedela sem spredaj in celo pot opazovala, kje se vozimo. Ko sem prišla v novi dom, sem bila malo prestrašena. Če so me pustili samo, sem takoj začela jokati in dosegla sem, da sem bila povsod zraven. Kmalu sem se navadila na novo okolje in nove ljudi, ki so me hodili gledat in se navduševali nad mano. Jaz pa sem jih grizla in če se je le dalo, sem jim kaj ukradla in oddivjala stran, da so me lovili. Nekoč je k nam prišla tudi neka čudna pojava, Maja ji je rekla Muca. Želela sem se igrati z njo, ona je pa le nekaj čudno mahala s tačko proti meni. Na koncu sem ugotovila, da ne bo nič, saj je samo spala na soncu. Kljub vsemu pa sem jo sem pa tja le uspela spraviti pokonci.

Plavati sem se naučila že pri 3 mesecih, ko sem hodila na sprehode ob Savi. Tudi potapljati se znam, kar sem ugotovila čisto slučajno, ko sem enkrat padla s skale v reko. Je bilo precej adrenalinsko. Še danes pa rada divjam, ko sem mokra, tako da sem aktrakcija za vse mimoidoče. No, kakšen se me pa tudi ustraši.

Kmalu sem začela hoditi v malo šolo. Tam sem spoznala veliko pasjih prijateljev in najbolj zabavno je bilo, ko smo lahko divjali po poligonu. Naučila pa sem se tudi, kakšna moram biti, da bo Maja ponosna name. Če sem jo gledala in ubogala, sem dobila slasten priboljšek pa še pohvaljena sem bila. Na začetku nisem točno vedela, zakaj hodim v šolo, pa sem kmalu pogruntala, kaj moram storiti, da Maja skače od navdušenja. Pa še meni se je splačalo biti pridna, ker sem vedno kaj dobrega dobila.

Potem so sledile zimske počitnice in prišel je sneg. Hitro sem ugotovila, da je nadvse zabavno riti po njem s smrčkom, se valjati in noreti. Komaj čakam, da pride spet.

Kasneje sem začela hoditi v pravo šolo, kjer sem se naučila veliko novega. Na koncu sem imela izpit, ki sem ga z levo tačko naredila. Zdaj pa hodim še k agilitiju, kjer neskončno uživam. Najraje pa imam tunel in gugalnico. Učim pa se tudi prinašanja, ampak to je zame mala malica, saj imam prinašanje že v genih. Hodim pa tudi k rally obediencu, kjer so mi nove vaje zelo všeč, le včasih ko vidim tunel ali gugalnico me prime, da bi malo zašprintala tako kot pri agilitiju.

Skoraj bi pozabila omenit, da pomagam tudi pri hišnih opravilih. Najraje sesam , sploh če me Maja še malo posesa po hrbtu. Takrat je prava žurka. Ja in grizem tudi rada. Doma mi ni nikoli dolgčas. Vedno najdem kaj, kar se da zgristi. Zgizla sem že plišasto igračko na omari (jo je težko spraviti dol, ampak tudi to znam), pa čevlje, ki sem jih našla skrite pod stopnicami, pa vhod v mojo uto, pa mojo lepo košaro, uspelo pa mi je odgrizniti tudi tisti del od luči, ki se da v vtičnico. Enkrat sem odkrila kable, ki so moleli iz zida. Hotela sem jih skrajšati, pa me je kar naenkrat tako streslo, da sem se odločila, da naj to naredi kar kdo drug. Zelo rada razcefram wc papir in ga raznesem po celem stanovanju. Drugače pa obožujem tudi balone. Moja naljubša igra pa je odnašanje čevljev. S čevljem v gobcu se ponosno sprehodim po stanovanju, da me opazijo, potem pa šibam, da me slučajno ne ulovijo. To mi kar dobro uspeva, če ukradem čevelj Majini mami ali očetu, ker oba kričita in tečeta za mano. Maja pa se noče igrati z mano, zato s čevljem ne dosežem nič. Takrat pa s pulta ukradem nož in takoj je pokonci. Priznam, da sem malo nagajiva in da rada kaj ušpičim, ampak vem, da Maja ni preveč jezna name, ker se vedno smeji mojim pogruntavščinam.

Zdaj pa grem novim dogodivščinam naproti.

Luna