Vse se je začelo leta 2005, ko je v moje življenje prišla mala navihana labradorka Luna. Ona je tista, zaradi katere sem se naravnost zaljubila v labradorce, ona je tista, ki me je naučila, zakaj je pes najboljši prijatelj, in ona je tista, zaradi katere sem se začela resneje ukvarjati s kinologijo. Skupaj sva odkrivali zakulisje sveta razstav, se učili v pasji šoli in se uspešno prebijali skozi izpite. Seveda me je bogato zasipala s svojimi labijevskimi norčijami, ki so me velikokrat spravljale v smeh, še večkrat pa preizkušale moje potrpljenje. Ko pa me je pogledala s svojimi nagajivimi očmi in naredila tak nedolžen izraz "ne vem, zakaj se jeziš", me je popolnoma razorožila in še tako slaba volja je v hipu izpuhtela.

    

Moj prosti čas je pretežno podrejen aktivnostim, ki so povezane s psi – ukvarjam se z rally obediencom, hkrati pa sodelujem pri tečajih šolanja v Kinološkem društvu Krim. Sem inštruktor šolanja osnovne vrste in rally obedienca.

Navihanost in radoživost Lune je v meni prebudila željo po vzreji labradorcev, zato sem leta 2008 pri mednarodni kinološki zvezi FCI registrirala psarno Lunca's, ki nosi ime po Luni oz. Lunci, kot jo ljubkovalno kličemo. Srčno upam, da bodo mladički, skoteni pri nas, prav tako močno očarali svoje nove skrbnike kot je Luna očarala mene.

    

Smo člani Kinološke zveze Slovenije (KZS), Mednarodne kinološke zveze (FCI), Slovenskega kluba retrieverjev (SKR) in Športno kinološkega društva Krim.

Vsega tega pa ne bi bilo brez mojega moža, ki je kriv za to, da je Luna prišla k nam, in me podpira ter spremlja pri mojih aktivnostih.

Luna je v prvi vrsti naša družinska članica, zato imamo mladiče le občasno. Mladički tako prihajajo iz družinskega okolja in naša želja je, da bi v takšno okolje tudi odšli.

Maja Vovk, psarna Lunca's